Alarmni sistemi za poslovne in zasebne objekte

Zaščita proti krajam v trgovini

Kako se zaščititi proti krajam v trgovini

Gospodarska kriza v Evropi traja že nekaj let in je potisnila veliko ljudi v revščino. Posledično so se povečale tudi kraje v trgovinah. Zadnja leta se povečuje tudi kraja hrane, zato se povečuje tudi naš obsega dela v živilskih trgovinah.

Lastnik trgovine ima na voljo več rešitev s katerimi lahko oteži kraje, vendar pa jih ne bom mogel v celoti preprečiti:

  • Varnostnik - hišni detektiv v civilni obleki
  • Uniformirani varnostnik
  • elektronska zaščita blaga (magnet ali magnetna nalepka, detektor na izhodu)
  • zaščita s senzorskimi vrvicami (primerno za trgovine z mobiteli, računalniki, belo tehniko,...)
  • senzorji v vitrinah (ti se aktivirajo ob poskusu neavtoriziranega odpiranja vitrin)
  • zaščita z barvilom (ampule z barvami pritrjene na oblačila) (
  • navidezno ogledalo (pisarniško okno zaščiteno z reflektivno folijo, ki omogoča enosmerni pogled iz pisarne v trgovino)
  • mehanska zaščita in anti-theft vrvice

Včasih so zaposleni večji tatovi kot zunanji storilci na kar je potrebno biti posebaj pozoren. Pravi delodajalec bo pravilno izbiral sodelavce, ter poštene in delovne ustrezno nagrajeval in motiviral.

Tatovi so iznajdljivi in iščejo pomanjkljivosti v varnostnem sistemu. Uporabljajo različne motilce in prenosne magnete. Klemm Security ima bogate izkušnje in usposabljamo svoje varnostnike, da pridobijo občutek za razpoznavanje tatov še pred izvršeno tatvino. Žal pa ne mi ne tehnologija ne more preprečiti vseh tatvin. Lahko pa delo tatovom močno otežimo in se borimo proti njim.

Videonadzor znotraj delovnih prostorov

Videonadzor znotraj delovnih prostorov

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih primerih, in sicer:

  • kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja;
  • za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi;
  • le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese.

V skladu s prakso informacijskega pooblaščenca ni dovolj, da delodajalec “počez” ugotovi nujnost takšnega ukrepa – obstoj pogojev za uvedbo videonadzora delovnih prostorov (delovnih mest) mora tudi izkazati.

Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.

Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Če tega ni, je dovolj zgolj pisno obvestilo. ZVOP-1 v tem delu ne določa obveznosti delodajalca, da pridobi soglasje reprezentativnega sindikata, zahteva zgolj posvetovanje z njim. Priporočamo, da se o tem naredi pisni zapisnik, ki bo omogočil lažje kasnejše dokazovanje izvrševanja zakonske dolžnosti upravljavca osebnih podatkov.

Preventivni Nasveti za Varovanje Doma

Koristni nasveti – kako lahko sami poskrbite za varnost vašega doma

Število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, pa tudi vikende iz leta v leto narašča, storilci pa so vse bolj predrzni in nasilni. Prilika dela tatu – zato bo vlomilec najraje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno »vabljiva« za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken, vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi), zapuščene žive meje ali visoke ograje ...

Zato pred daljšo odsotnostjo z doma poskrbite za naslednje:

  • zaklenite vrata in zaprite okna,
  • ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike (da vam zaradi puščanja vode ali požara ne bo treba predčasno prekiniti dopusta),
  • vklopite alarmno napravo,
  • ključev ne puščajte na »skritih mestih«, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.,
  • ne puščajte doma dragocenosti in denarja – med dopustom raje najemite sef,
  • o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na telefonskem odzivniku, na listkih),
  • poskrbite, da bo videti, kot da je kdo doma (prosite prijatelja ali soseda, naj vam redno prazni poštni nabiralnik in dviguje rolete, vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, začasno odpovejte dostavo časopisov),
  • doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne,
  • ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše,
  • z vidnih mest umaknite vrednejše predmete,
  • povejte sosedom, kako ste dosegljivi,
  • preglejte postavke zavarovalne police v zvezi s kritjem škode pri vlomu,
  • zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete idr.).

Seznam Pooblastil Varnostnika

Pri svojem delu mora varnostnik uporabljati in spoštovati ukrepe in dolžnosti, ki mu jih določa Zakon o zasebnem zavarovanju.

Ukrepi in dolžnosti varnostnika

Dolžnosti:

  1. Uporaba ukrepov varnostnika mora biti strokovna in sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe, ob upoštevanju človekovih pravic in svoboščin. Varnostnik sme ukrepati samo na način, določen s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Pri izvedbi ukrepov nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
  2. Varnostnik je dolžan pravočasno in razumljivo seznaniti osebe s pravili varovanja in redom na varovanem območju. Pred izvedbo ukrepa mora osebo, zoper katero bo ukrepal, če je to glede na okoliščine mogoče, o tem predhodno seznaniti, jo opozoriti na posledice in ji na ta način omogočiti, da se z upoštevanjem opozorila izogne drugim ukrepom. Z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ukrep uporabljen, ali ob ugotovitvi, da naloge na ta način ne bo mogel opraviti.
  3. Posebej skrbno in obzirno mora varnostnik ravnati v odnosu do otrok in mladoletnikov, invalidov, starejših in bolnih oseb, vidno nosečih žensk ter drugih šibkejših oseb, upoštevaje njihove posebnosti, ki jih je mogoče opaziti.
  4. Imetnik licence ali naročnik storitve zasebnega varovanja varnostniku ne sme odrediti izvajanja ukrepov in nalog v nasprotju z določbami tega zakona ali uporabe drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov ali živali kot prisilno sredstvo, katerih uporaba je s tem zakonom prepovedana.
  5. Posest in uporaba drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov in snovi, katerih nabava in posest osebam ni dovoljena ali je omejena, je pri opravljanju nalog zasebnega varovanja prepovedana. Uporaba službenega psa, plinskega razpršilca ali strelnega orožja je pri opravljanju nalog zasebnega varovanja dovoljena le pod pogoji in na način, določen s tem zakonom.
  6. Varnostnik lahko uporablja ukrepe samo na varovanem območju, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
  7. Minister podrobneje predpiše način izvajanja ukrepov varnostnikov in uporabe drugih sredstev.

Ukrepi

Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni red na varovanem območju, uporabiti naslednje ukrepe:

  • opozorilo;
  • ustna odredba;
  • ugotavljanje istovetnosti;
  • površinski pregled;
  • preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja;
  • zadržanje osebe;
  • uporaba fizične sile;
  • uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.

Varnostnik ne sme uporabljati ukrepe od 4. do 8. točke zgornjega seznama zoper uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil ter drugih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge.

Varnostnik lahko uporabi tudi druge ukrepe, če tako določa zakon, ki ureja posamezno področje (varovanje letališč, igralnic, jedrskih objektov).

Varnostnik lahko uporablja sisteme tehničnega varovanja v skladu s tem zakonom in področno zakonodajo, ki ureja sisteme tehničnega varovanja.

Oseba se je dolžna ravnati v skladu z ukrepi varnostnika.

Oseba ne sme s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabila silo, ovirati ali preprečiti izvedbo ukrepa varnostniku.

Predstavitev posameznega ukrepa

Opozorilo - Varnostnik sme opozoriti osebo na okoliščine in ravnanje, ki pomeni ali bi pomenilo kršitev reda ali javnega reda na varovanem območju.

Ustna odredba - Varnostnik sme opozoriti osebo na okoliščine in ravnanje, ki pomeni ali bi pomenilo kršitev reda ali javnega reda na varovanem območju.

Ugotavljanje istovetnosti - Varnostnik sme ugotoviti istovetnost osebe na varovanem območju, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja ali oseb, ki jih varuje, ali če tako določa red na varovanem območju.

Površinski pregled

  • Varnostnik sme površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila, tovor in prtljago osebe na varovanem območju, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja ali za varnost osebe, ki jo varuje, ali če tako določa red na varovanem območju in če oseba s tem soglaša.
  • Ne glede na prejšnji odstavek, varnostnik lahko opravi površinski pregled tudi brez soglasja osebe, če obstaja nevarnost napada ali samopoškodovanja, kadar so podani pogoji za zadržanje osebe iz 51. člena tega zakona.
  • Površinski pregled se opravlja neposredno ali s tehničnimi sredstvi.
  • Varnostnik zadrži najdene predmete, ki bi se lahko uporabili za napad ali samopoškodovanje, predmete kaznivega dejanja ali prekrška, kot tudi predmete in snovi, ki jih na podlagi zakona ali reda na varovanem območju ni dovoljeno imeti v posesti. Če je najdeno orožje, nevaren predmet ali nevarna snov predmet kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali predmet prekrška, mora te predmete izročiti policiji. Druge predmete po prenehanju razlogov za zadržanje vrne osebi, pri kateri so bili najdeni.

Preprečitev vstopa na varovano območje - Varnostnik sme osebi preprečiti vstop na varovano območje:

  • če ne soglaša s površinskim pregledom;
  • če pri površinskem pregledu najde predmete iz četrtega odstavka 49. člena tega zakona;
  • če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali istovetnosti ni mogoče ugotoviti;
  • če ne upošteva reda na varovanem območju ali javnega reda ali
  • če je to potrebno zaradi preprečitve neposrednega ogrožanja ljudi in premoženja na varovanem območju.

Zadržanje osebe - Varnostnik sme zadržati osebo do prihoda policije, vendar največ dve uri:

  • če je bila zalotena v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti
  • če je bila zalotena pri kršitvi reda ali javnega reda na varovanem območju in ne ravna v skladu z ukrepi varnostnika ali s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabila silo, ovira ali preprečuje izvedbo ukrepa varnostniku ali
  • če oseba na varovanem območju ali pri izstopu z varovanega območja odkloni preverjanje istovetnosti ali te ni mogoče ugotoviti ali ne soglaša s površinskim pregledom vrhnjih oblačil, notranjosti vozila, tovora in prtljage.

Šteje se, da je bila oseba zalotena na varovanem območju, kadar dejanje iz prejšnjega odstavka zazna varnostnik neposredno ali s sistemom tehničnega varovanja ali kadar varnostnika obvesti posameznik, ki je osebo zalotil pri dejanju. Ne glede na določbo šestega odstavka 44. člena tega zakona, lahko varnostnik zaloteno osebo neposredno zasleduje in zadrži tudi zunaj varovanega območja. O zadržanju osebe mora varnostnik takoj obvestiti policijo.

Fizična sila - Varnostnik sme uporabiti fizično silo, če drugače ne more:

  • preprečiti osebi neupravičen vstop na varovano območje;
  • odstraniti osebe z varovanega območja, če se tam neupravičeno zadržuje;
  • preprečiti neposrednega ogrožanja ljudi ali premoženja;
  • odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo varuje, ali
  • zadržati osebe do prihoda policije.

Vklepanje ali vezanje - Varnostnik sme uporabiti sredstva za vklepanje ali vezanje, če s fizično silo ne more preprečiti neposrednega ogrožanja ljudi ali premoženja, odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo varuje, ali če drugače ne more zadržati osebe do prihoda policije.

Uporaba drugih sredstev za namene varovanja

Plinski razpršilec - Varnostnik sme uporabiti plinski razpršilec, le če ne more drugače odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe. Varnostniki morajo biti za uporabo plinskega razpršilca usposobljeni po programu, ki ga določi minister.

Službeni pes - Varnostnik sme z namenom varovanja ljudi in premoženja na varovanem območju uporabljati posebej usposobljenega službenega psa, da z vohom ali vidom zazna prisotnost oseb ali snovi. Pes mora imeti nagobčnik in mora biti na vrvici pod neposrednim nadzorom varnostnika. Varnostnik in službeni pes morata biti usposobljena po programu, ki ga določi minister.

Nošenje in uporaba orožja - Med opravljanjem nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, razen varnostnika čuvaja, nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožja. Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:

  • zavarovati življenja ljudi ali
  • preprečiti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje ali življenje osebe, ki jo varuje.
Preden varnostniki uporabijo strelno orožje, morajo, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabili strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom. Varnostniki, ki nosijo in uporabljajo strelno orožje, se morajo redno strokovno usposabljati v ravnanju s strelnim orožjem in njegovi uporabi.

Predstavitev zaščite z alarmnim sistemom

  • Preventivni Nasveti za Varovanje Doma >

    Koristni nasveti – kako lahko sami poskrbite za varnost vašega doma Število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, pa tudi vikende Preberi več...
  • Preventivni Nasveti za Varovanje Podjetja >

    Nasveti za izboljšanje varnosti v podjetju V Sloveniji v zadnjih nekaj letih zaradi gospodarske krize opažamo povečano število vlomov v Preberi več...
  • 1